ponedeljek, 24. avgust 2009

OBJAVA BREZ NASLOVA

Tudi jaz spet nisem naznanil da bom nekajčasa odsoten in močno verjamem da me ni nihče pogrešal. In sedaj ko sem končno doma imnam veliko časa da lahko razmišljam in bolj kot razmišljal bolj sem se zvedal kako hitro bojo minile počitnice. Ampak ok saj doma tako in tako nimam kaj dosti početi če sem doma z pohajanjem po sloveniji pa sem najverjetneje že zaključil.

1. september je vedno bliže in danes - še zdaj nevem kako to- me je prijelo, da sem z s svojo materjo odšel na krajši pregled po šolskem centru. Prvi občutki so bili rahlo ironični in ja lahko bi rekel da je bilo kar prijetno. Nikjer nobene gužve, tišina. Srm profesoricogeografije, ki me je uprašala če sem šel gledat Madonno v budimpešto ker je v Lj odpadla in ugotovil sem da je ona odšla raje na U2 kot Madonno in " sploh ko je T***ž shvatil da imaata VIP karte* je bilo še toliko bolje.

Srečal sem tudi novo učiteljico angleščine, ki pa mi ni pustila nekega prvega utisa saj je bilo srečanje zelo hitro.

Nikjer po hodniku se ni slišalo viskoega glasu ki bi razlagal kako pomembna je biologija in oh in sploh.

Kar se pa tiče nemščine pa lahko samo rečem da g. ravnatelja nemaram več. Zakaj?? Boste videli prvega spetembra.


uživajte dokler so še počitnice...

torek, 21. julij 2009

Moreee moreee

Jah tako pride! Ker sevedasploh nisem biu živčen in splo nisem komaj čakou odhoda na morje sem kakopak pozabil na facebook nelogmsn in na use net zadeve na katerih bi bilo priporočljivo naisati da meslednjih 10 dni nebo. Ampak uredu ker lahko sedaj napišem kako lepo (ali ne) sem se imel na morju.

Ker sem seveda razvajen edinček m je bila že sama ideja da gremo tokrat v apa - navajen sem bil seveda hotelske strežbe- čist preweč ampak ok zarad psa je treba potrpet. Pet ur vožnje u prenatrpanem avtu brez pospeškov z skrajno skrčenimi nogami je minilo še dokaj brez problemou. Aja pozabu sem omeit dejstvo da smo se odpravl na hrvaško. In re mi ni jasno kako jih nekateri kritiziramo in jih sploh ne prebavljam ampak na morje pa še gremo k njim ampak ok tema z drug post..

Sladoled je spet za kuno dreažji, evrou još uvjek ne primaju, in edina luštna deklca ki me ogovori ne govori ne hrvaško ne slovensko ne nemško in ne angleško- fešta. Nočnih klubov ne poznajo in u čokoladni kupi dobiš vanilijev sladoled. Na stojnici se itaq zpičim u neko zapestnico na kateri me zmoti opazen madež in ko ga pokažem prodajalki reče: mah ovo je samo malo prjljavo..možeš oprat. bejš ga no srat.

Ampak uredu recmo da je blo še kr uredu. Je pa res da sem se letos trudil govoriti u knjižnji slovenščini, zato so bili o mene seveda še manj ustrežljivi ko pa sem u sosdnem kafiću naročil po nemško..ej baš je bilo qL.sm še čokoladico dubu xd

Hrvati so hecni ampak za moje pojme balkan naj ostane balkan in naj ne rine u EU.

pa brez zamere

sreda, 08. julij 2009

"PRIJATELJI EZO.TV-ja"

To frazo vsakodnevno konstantno in pousem premnogokrat uporablja naša draga nepogrešljiva mojstrica vedeževanja Dana. Ja že Matic je pisal o EZO TV - ju js pa bom dodal še nekaj svojih mnenj oz komentarjev.

Zutraj kose zbudimzopet iz radovednosti prečekeram A-kanal kjer me pričkata ali Dana ali Vojko ki zatrjujeta da poznata vse odgovore na naša vpšranaja seveda pa lahko postavim le enega, razen če pokičeo p oddaji i tako zopet zapravimo celo plačo oz prihodke. AMpak uredu Vojko je faca mau je hecen seveda se vidi njegou blef ko preračunava števila in ugotavlja kdaj bo primeren mesec za finance za ljubezen itd.

Vedeževalka Dana... Ta je šele hecna, vedežuje iz igralnih kart, tarot kart ciganskih kart...same karte ampak ko ona dejansko šloga ves čas govorjenja gda v kamero in tukaj se pri meni pojavi dvom- kako lahko žesnka šloga iz kat č karte razgrnpo mizi in gleda v kamero in govori in govori in potem na hitro pospravi karte in čaka novo uprašanje. svašta. Ampak to še ni use. Kmalu se pojavi drugi moj drugi dvom in sicer: za šloganje včasih potrebuje rojtni dan klicatelja, letnico rojstva itd,ok na začetku bi blo mogoče logično če bi za različna uprašanja rabila različne podatke. AMpak ne. Poklical j gospod ki gaje zanimalo zdravje sina in Dana je na vsak način hotela izvedeti njegovo letnico rojstva (očetovo) čepav bi po mojih pojmh bolj potrebovala sinovo saj šloga zanj. Ko sta se nehala prerekati je izvedela sinovo letnico in našlogala da bo zdrav. Nato pa je poklicala še ena ženska ki jo je ravno tako zanimalo zdravje- tokrat njeno vendar za svoj odgovr ni rabila povedati svoje letnice rojstva, datuma rojstva ali nebesnega znamenja. Tolk o tem.

Sicer pa če ste gledali eo izmed oddaj Uroša Slaka kjer so se pogovarjali o tem ali so vedeževalci prevaranti, je matematik kterega ime sem seveda pozabil lepo powedal da je njihovo "Napovedanje " tako splošno da se tisto napoveano dejansko lahko zgodi skorajda vsakemu.

In dejansko lahko vsak ki ima 5 minut časa napiše oglas o šloganju, polaga karte na mizo in šloga in napoveduje usodo. Dejte ga no mal majn srat ludje pa ne padajte na take nizke fore kt so wedeževane in napovedovanje prihodnosti.

petek, 03. julij 2009

DAŠ 4 € PA NIČ NIMAŠ OD TEGA

Žalostno, ampak to se je dejansko zgodilo. Torej bili smo na projeknem tednu v Planici in recimo da smo usi čakali dan ko naj bi se šli kopat u hotel Larix. Use je bilo lepo in prav doler nismo izvedeli, da smo za eno uro in pou dali 4€..svašta. AMpak ok s tem se nismo preweč utrujal ker smo hotl sam sprostiteu po "napornem tednu".

Ko smo kupili karte smo odšli u garderobe kjer pa nam je moral zaposleni u CŠOD planica natančno povedat navodila- od tega da se moramo preoblečt, pa da se moramo stuširat, pa jebemumater ko da sem prvič u bazenu?!!

Ok pou ure je že minlo in zdj smo pa res že čakal da se vržemo u vodo. In res noter smo se zapodil kot 5 let stari otroc in glej ga šmenta dva nadvse skrbna in res prijazna (ironično) možakarja v oranžnih majčkah in kratkih hlačah sta takoj začela s pisanjem in opozarjanjem kaj lahko delamo in kaj ne. Smo se hoteli slikati pod vodo-- PA SE NE SMEMO "TUNKAT", smo plavali pod vodo v praznem bazenu-- ne tud tega nismo smel. Hočem zaplavat v nasprotno smer une hitre al nwm kakšne reke, ki tisti trenutek ni delovala in ne zopet kratek žvižg in opozorilo da tega nesmem. Nisem smel špricat niti samega sebe ka šele druge, pa četudi bi se s stem strinjali. No ampak kljub temu sva se z Maticem kar lepo nasmejala ko se je zgodilo naslednje:

Z športnikom Nejkom sva ugotavljala če lahko preplavava širino bazena u obe smeri pod vodo. Ok pač probaš in ko sicer to preplavam in koončnoo zajamem zrak zagledam tega prijetnega gospodiča ki mi reče naj si pogledam tretji znak od SPODAJ navzgor. Ok bil je prečrtan plavalec pod vodo vendar fora je u tem da je bil ravno ta znak tudi tretji od zgoraj navzdol zato se nama je zdelo tako nenavadno kako je spoštovani (hinavsko) reševalec iz vode povdaril da je znak potreebno pogledati od spodaj.

Kasneje smo ugotavljali kaj sploh lahko počnemo in kaj smo ugotovili lahko stojimo na mestu in smo tiho, namreč nismo se smeli niti smejati saj je vmes takoj posegla profesorica.

Za konec bi povedal da smo usi zeeloo uživali in res smo se imeli super- SEVEDA TO NI RES in upam, da bo sedaj ko je treba, res kak profesor prebral tale blog in se malo zamislil. No če ne pa nič hudega, jaz si zase znam poskrbeti da mi je lepo, tako ali drugače.

Let's do that again !!!

Ja tako kot legendarni M.J.- Matic Jazbec sem se tudi ja odločil, da poizskusim znova. Sicer pa saj nikoli nisem prau nehal, samo pisal nisem nič. Zabloganje enostavno ni bilo časa alideje o čem naj pišem.

Potem pa me je na projektnem tednu v Planici zopet zamikalo vendar zopet nisem vdel o čem naj pišem. Tudi sedaj ne wem vendar verjamem da se bom že nečesa sponil.

Res je da veliko raje "gobezdam" kot pišem ampak tudi to nebi smelo biti problem.

In še nekaj novosti: Dosedaj ste lahko brali tudi kritike naših profesorjev vendar teh kritik zaradi vse večje prisotnisti le teh na mojem blogu nebo več. Bomo že našli kakšen privani prostorček kjer se bo dalo pokomentirati.

No za prvo novo objavo bo to to in upam da tole le še ko bere.


Please coment...

torek, 28. april 2009

Zakaj je komunikacija nekej dobrega?

V gozdu se je govorilo, da ima medved Medo seznam živali, ki jih bo pojedel. Pa se prvi opogumi jelen in gre k Medotu.

Jelen: "Medo, je res, DA imaš seznam živali, ki jih boš pojedel?"

Medo: "Res je."

Jelen: "Sem na njem?"

Medo: "Si."

In naslednji Dan najdejo mrtvega jelena.

Pa se opogumi volk in gre k Medotu: "Medo, je res, DA imaš seznam živali, ki jih boš pojedel?"

Medo: "Res je."

Volk: "Sem na njem?"

Medo: "Si."

In naslednji Dan najdejo mrtvega volka.

Tretji Dan se opogumi zajček in vpraša: "Medo, je res, DA imaš seznam živali, ki jih boš pojedel?"

Medo: "Res je."

Zajček: "Sem na njem?"

Medo: "Si."

Zajček: "Me lahko zbrišeš?"

Medo: "Lahko, ni problema."

Nauk zgodbe: Komunikacija je ključ do uspeha!

torek, 21. april 2009

BOGU IZA LEĐA?!?

Ja, začel so se moji dnevi, dnevi ko sm začeu delat pri podjetju Valicon.. Pač anketarstvo po terenu bla bla najpomembnejše pa je dobro plačilo. In pač fora je u tem, da sm delou nek tm pr Črnomlju..Lokve pri črnomlju. Pač en kraj na podeželju pač. V enem kraju na Dolenjskem. No, niti ni bil kraj, uradno je trg. Pa sploh to ni bil ta kraj ampak en naselje izven tega kraja. Pravzaprav ne naselja, ampak zaselek na obrobju naselja. Hm…v bistvu niti ne zaselek, hiše so ob gozdu približno pet minut hoje od zaselka. Na kratko, sredi ničesar. In de facto sredi ničesar je imela ena tetka svojo trgovinco - mini ampak res mini market. V marketu je bla ena mini prodajalka, mini blagajna, mini poličke, mini mini mini (ne predstavljam si prof. geografije tam noter). In jaz rajzvajen mestni poba lačen iz šole hodeč pardon vozeč sem prispeč ugotovil, kako sem lačen in da lačen pač ne morem delat. Stopim u trgovino in ja takoj mi je postalo žal...navajen hiper, super, itd marketou stopim u 2x3 trgovino. Ma še moji želvi majo wečji terarij. 3 kruhi, 5 žemelj, 2 sira, 4 salame...halooo to zame ni minimalen standart..pač sm malo bolj razvajen in navajen na komfort. Naročim sendvič in čakam, umes zvem use sorte o sosedih kje je kdo kaj je gdo...svašta. plačam sendvič upajoč, da u trgovino ne pridem nikoli več. Mine 3 ure in po teškem psihičnem delu postanem lačen...kaj mi je pa druzga ostal, grem u isto trgovino po sendvič plačam grem. Stvar se ponovi čez sledeče 3 ure...pridem naročim dobim plačam grem bežiiim.. Stvar ja pač zaninimiva (meni) ker:

Je trgovka vsakič ko sem stopil noter sedela za mizico v skrajnem levem kotu..
Je bila trgovina vedno prazna kadar sem bil js tam in okol..
Je trgovka govorila ena in iste sosedske novičke kadarkoli sem prišel

Je definitivno danes prodala največ sendvičeu kot kadarkoli sploh kdaj...

Sam en nasvet...ne hodt u trgovino majhnega zasselka ker nikoli ne weš kaj dobiš u sendvič.